Ime mi je Ivana. Živela sem štirinajst poletij, to pa je zgodba o zadnjem. V poznem poletju je presunljiv roman o nedolžnosti, otroški igrivosti, družinski ljubezni in življenju v majhni bosanski vasici, ki jo pretrga krik vojne. Ivanin svet ostane ujet v času, a tudi iz onostranstva odzvanja Ivanin glas, ki se spominja zadnjega poletja in njej ljubih ljudi. Roman Magdalene Blažević prikazuje vojno kot dejanje absolutnega zla in dokončnega uničenja. Odlikuje ga izpiljen slog, liričen jezik, pogosto zreduciran le na nekaj besed, na ne povsem dokončane povedi, ki so le še simbol več za prezgodaj prekinjeno življenje.