Kratki roman je najbolj znano delo francoskega nobelovca in velja že vse od izida leta 1942 za eno ključnih del evropske književnosti.
Protagonistu se zdi absurdno razmerje med človekom in svetom. Človek teži k sreči, popolnosti, česar pa svet človeku ne daje in tukaj nastane razmerje absurda. On se absurdnosti jasno zaveda, drugi ljudje pa ne. Absurd zavrača s tem, da noče sodelovati v lažnivem upanju v smisel, ki ga družba načrtno goji in zahteva.