Prosti čas
Razvoj spretnosti pisanja in pravilna drža pisala
07. 08. 2023
V prvih letih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti v 1. in 2. razredu, je otrokova uspešnost precej odvisna od spretnosti pisanja, zato je prav, da temu področju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in šoli. Spretnost pisanja je sicer tesno povezana z gibalnim razvojem otroka.
GIBALNI RAZVOJ OTROKA
Gibalni ali motorični razvoj pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic celega telesa. Saj otrok preko gibanja spoznava okolico in samega sebe, pridobiva izkušnje, spoznanja in znanja, kar je neizmerno pomembno za njegov razvoj na vseh področjih. Razvoj gibanja se odraža v vedno večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti, gibljivosti in natančnosti gibov ter v vzdržljivosti (Nemec, B., Krajnc, M.). Ločimo dve ravni gibalnega razvoja:
1. grobi ali veliki gibi
So v bistvu osnovne gibalne sposobnosti posameznika, ki so zapisane že v našem dednem zapisu, zato za njihov razvoj učenje ni potrebno. Naloga staršev oziroma skrbnikov je le, da zagotovijo otroku primerne priložnosti in prostor za razvijanje in preizkušanje lastnih telesnih zmožnosti in spretnosti (Nemec, B., Krajnc, M.). Pri grobi motoriki uporabljamo velike telesne mišice, ki omogočajo sedenje, plazenje, hojo, plezanje, vožnjo s kolesom, igre z žogo in podobno.
2. drobni ali mali gibi
Imenujemo jih tudi fina motorika. To je gibanje, ki zahteva uporabo majhnih mišic rok in zapestja ter oči. Finomotorične spretnosti omogočajo otroku določeno stopnjo samostojnosti (npr. da si sam zapne gumbe, zaveže vezalke) ter da se ustvarjalno izrazi in s tem poveča svojo samozavest in socialne spretnosti. Pogoj za vse večji nadzor drobnih gibov je napredek pri koordinaciji oko – roka. Koordinacija oko – roka pomeni usklajevanje gibov rok in oči. Napredek pri koordinaciji se kaže v vse večjem nadzoru in natančni usmerjenosti drobnih gibov. Drobni gibi so, v kombinaciji z motorično koordinacijo oko – roka, izredno pomembni pri pisanju.
3 FAZE RAZVOJA ROKOPISNEGA PISANJA PRI OTROKU
1. Predkaligrafska faza
V to fazo sodi prvo spoznavanje s pisalom in prerisovanje črk in oblik, še preden se otrok začne sistematično učiti o pisanju. Zajema čečkanje, ki se razvije v risanje in »pisanje« znakov, podobnih črkam, ter kasneje v pisanje oziroma prerisovanje prvih pravih črk (T. Žerdin).
2. Kaligrafska faza
Sovpada z začetkom sistematičnega opismenjevanja (tj. učenja črk, branja in pisanja). V tej fazi skuša otrok čim bolje in čim lepše posnemati učiteljevo oblikovanje posameznih grafičnih simbolov (T. Žerdin).
3. Faza individualizacije rokopisa
Se pojavi med 9. in 10. letom starosti. Takrat se začne pisava spreminjati, dobivati individualne značilnosti. Otrok opušča natančno določene in jasne poteze, pisava se razobliči in pogosto postane grša. Otroci začnejo iskati svoj slog pisave (T. Žerdin).
RAZVOJ SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI PISANJA
Na razvoj sposobnosti in spretnosti pisanja vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnejšimi so:
1. mišična napetost ali mišični tonus
Posamezniku omogoča pokončno držo in hoteno gibanje. Dozorevanje mišične napetosti poteka v dveh smereh: v navpični smeri od glave navzdol (dojenček nadzoruje glavo že pri nekaj tednih starosti, hodi pa šele po prvem letu življenja), v vodoravni smeri, od sredine telesa v levo in desno stran – od ramen preko komolcev in zapestij do prstov oziroma od kolkov preko kolen, pet, stopal do prstov na nogi (T. Žerdin).
Proces dozorevanja mišic spodnjih okončin se konča že okoli 30. meseca starosti, gibi dlani in prstov na roki pa se izčistijo šele okrog 6. leta starosti. Za pisanje mora dozoreti tudi mišična napetost na prstih rok, zato je otrok za pisanje zrel šele po 6. letu starosti (T. Žerdin).
2. stranskost ali lateralizacija
To je prevlada roke, s katero pišemo. Običajno se skristalizira med 3. in 4. letom starosti. Stranskost je prirojena, pogosto tudi podedovana lastnost, ki je nima smisla korigirati. Je pogoj za učinkovit razvoj fine motorike in pisanja.
Pomembno je, da vemo, katera roka (pa tudi noga, oko in uho) je pri otroku dominantna. Večina ljudi ima dominantno desno stran, le do 10 odstotkov populacije je levičarjev. Ni pa nujno, da se prednostna roka, noga, uho in oko nahajajo na isti strani telesa. V tem primeru govorimo o križni stranskosti, ki pogosto vodi v razvoj učnih težav. Križna stranskost je sicer zelo redka.
3. zavedanje lastnega telesa
Otrok najprej raziskuje svoje telo, potem pa ga začne umeščati v prostor okrog sebe in razvija orientacijo na lastnem telesu. Slabo zavedanje lastnega telesa je lahko vzrok za težave pri spretnosti pisanja. Težave se kažejo predvsem pri prostorski organizaciji zapisa (ne vedo, kje na listu naj začnejo pisati, izpuščajo vrstice, črke so neenakomerno velike, menjajo vidno podobne črke).
4. drža telesa, roke in pisala pri pisanju
Zelo pomembno je, da smo pozorni na držo telesa, roke in pisala in to pri otroku vztrajno popravljamo. Otroka moramo nujno naučiti, kako se pravilno sedi ter poskrbeti, da ima ustrezno višino stola in mize. Pravilna drža telesa zmanjšuje napore mišic pri pisanju. Ustrezna višina stola in pisalne površine omogočata, da otrokovi komolci sproščeno ležijo na pisalni površini, kolena in komolci so pod kotom 90°, podplati pa v celoti ležijo na tleh.
Tudi pravilni drži pisala je smiselno nameniti veliko pozornosti.
Oprijem pisala naj ne bo premočan, s pisalom naj otrok lahkotno drsi po podlagi. Narisana črta ne sme biti premočna niti prešibka. Pisalo naj otrok z blazinicama palca in kazalca drži približno 2 cm nad konico, pisalo naj nasloni na sredinec. Mezinec, zunanji del dlani in del podlahti naj drsijo po ravni podlagi.
Za pravilno držo pisala je zelo pomembno, da ima otrok razvit pincetni prijem. Pincetni prijem pomeni prijem drobnega predmeta z blazinicama palca in kazalca. Prvič ga lahko opazimo že pri dojenčku okrog 9. meseca starosti, ko z dvema prstoma pobere majhen predmet (npr. grahovo zrno). Pri treh letih so otroci že sposobni pravilno držati pisalo z blazinicami prstov (Nemec in Krajnc).
Razvoj drže pisala poteka postopoma in gre skozi različne faze. Kakšna je pravilna drža pisala za otroka glede na njegovo starost si oglejte v spodnji tabeli.
5. spodbude, ki jih dobi otrok iz svojega okolja
Pri otrokovem opismenjevanju nasploh imajo velik vpliv tudi spodbude iz okolja. Najmočnejši vpliv imajo starši, takoj za njimi pa učitelji in vzgojitelji. Želja po rabi pisala je odvisna od okolja, v katerem otrok odrašča. Otrok bo segel po pisalih, če jih bo imel na dosegu roke in če bo imel možnost pri uporabi pisal opazovati druge.
Povzeto po: www.gingotalk.com
Preberite še: Kako prepoznamo, da ima naš otrok težave s spretnostjo pisanja?
14 vaj za razvoj in izboljšanje spretnosti pisanja
